Vzreja

Dolžnosti vsakega vzreditelja so:

da vzreja pse iste pasme z rodovnikom, ki ga priznava FCI vpisanim pri KZS
da pari samo pse, ki imajo v času paritve vzrejno dovoljenje
da upošteva predpise in sklepe strokovnega organa in strokovnega sveta KZS
da vzreja kvalitetne pse (kvaliteta obeh staršev in pregled rodovnikov)
da takoj po paritvi vzreditelj izpolni obrazec o prijavi paritve in ga pošlje na KZS
da sodeluje s strokovnim organom in tetovirnim referentom
da na KZS v predpisanem roku posreduje podatke o leglu (10 dni)
da prijavi leglo tetovirnemu referentu najkasneje v roku 3 dni
da skrbi za zdravstveno stanje psov (cepljenja, …)
da skrbi za kondicijsko stanje svojih psov
da skrbi za leglo do oddaje novim lastnikom (zdravstveno in kondicijsko)
da pomaga novim lastnikom tekom celega življenja njihovega bernija

 

VZREJNI PREGLED

Vzrejo vseh pasemskih psov urejajo kinološka pravila in tako velja tudi za bernske planšarske pse.

Pravila, ki jih moramo poznati:

Kdaj se lahko slikajo kolki in komolci?

Kolki in komolci se lahko slikajo od 20.meseca starosti dalje. Ko pristojna zdravstvena organizacija – konkretno Veterinarska fakulteta v Ljubljani, izven meje pa, nam najbližje Fakulteta na Dunaju in Munchnu, opravi slikanje kolkov in komolcev, na podlagi slik veterinar oceni zdravstveno stanje psa. Kolke se ocenjuje z ocenami A, B, C in D, zraven pa določijo, pod kakšnim kotom ležijo kolki. Naša pravila dovoljujejo za vzrejo ocene A in B ter oceno 0 pri oceni komolčne displazije.

 

Kdaj se lahko opravi vzrejni pregled?

Vzrejni pregled se lahko opravlja od 24.meseca starosti dalje. Pri vzrejenem pregledu ocenjujejo psa z oceno in vzrejnim razredom. Da kuža še dobi vzrejno dovoljenje, mora biti ocenjen najmanjs prav dobro oceno. Pse se glede na kvaliteto razporedi v I. ali II. vzrejni razred, lahko pa se dodeli pogojno vzrejno dovoljenje (dovoljenje za eno leglo). Oceno zunanjosti lahko lastnik pridobi od 15.meseca starosti dalje.

 

Napake zardi katerih pes ne dobi vzrejnega dovoljenja pa so:
      • nepravilna barva kožuha
      • modro oko
      • nepravilno žrelo, smrček
      • atropija
      • nepravilen ugriz
      • vidni bolezenski znaki
      • ocena kolčne displazije C ali slabše
      • ocena kiomolčne displazije 1 ali slabše
Prepoved vzreje komisija vpiše v rodovno knjigo...

Komisija se lahko odloči, da izda začasno vzrejno dovoljenje, če je žival na meji vzrejnega pogoja. Takšno leglo komisija pregleda in se na podlagi videnega odloči za morebitno podaljšanje vzrejnega dovoljenja.

 

Samičkam je dovoljeno imeti legla do osmega leta starost, samci pa imajo lahko potomstvo neglede na starost – seveda pa je pogoj, da so v dobri telesni kondiciji.

 

Veljavnost vzrejnih dovoljenj se podaljšuje vsako leto.

 

PRIPRAVA PSIČKE NA PARITEV

Vsaka psička v dobi odraščanja pride v svojem razvoju do neke stopnje, ko se začne goniti oz. na nek način spolno dozori. To je obdobje, v katerem se je že sposobna spariti s samčkom, ne smemo pa pozabiti, da še zdaleč ni telesno dozorela, zato bi ji brejost v tem času zavrla njen nadaljnji razvoj. Pri psičkah je to približno od 10.do 12.meseca starosti, je pa seveda vse odvisno od tega, v kakšnem okolju živi in se giblje. Če imajo doma, kjer odrašča, že kakšno psičko in se ona goni, je velika verjetnost, da se te gonitve naleze in se začne goniti že prej.

Spolni ciklus pri psičkah predstavlja obdobje od ene do druge gonitve in traja v povprečju od 5 do 7 mesecev, tako da ga v bistvu razdelimo na 4 faze:

predgonitev
gonitev
obdobje po gonitvi
obdobje, ko spolni organi pri psičkah niso aktivni

Predgonitev in gonitev predstavljata aktivno fazo spolnega ciklusa. V obdobju predgonitve psički močno oteče sramnica, iz nje pa se izceja temno rdeč izloček. V tej fazi na jajčnikih zorijo ženske spolne celice, telo pa se pripravlja na ugnezditev jajčnih celic. Psička oddaja poseben vonj, s katerim privablja samčke, vendar pa v tej fazi še ne pusti, da bi jo zaskočili. To obdobje traja približno 8 dni.

Po teh dneh nastane obdobje gonitve, ko so spolne celice pripravljene na oploditev. V tem času postane izcedek bolj voden, psička pa vsak dan bolj nemirna, dviguje rep, vleče povodec in cvili. Ta ciklus traja približno od 9. do 15.dneva gonitve, seveda pa so lahko tudi odstopanja. Vsak lastnik lahko preveri najboljši termin parjenja z odvzemom krvi pri veterinarju. Ta na podlagi višine progresterona v krvi določi najbolj ugoden čas za parjenje.

Pri samčkih pravimo, da je spolno dozorel, ko je sposoben oploditi psičko (približno pri 12. mesecih starosti).

Za oba pa tako veljajo pravila KZS, tako da do parjenja pred določeno starostjo (24 mesecev) ne sme priti.

V obdobju po gonitvi pričnejo pri nebreji psički nabrekli spolni organi plahneti in prehajajo v fazo mirovanja. Obdobje spolne neaktivnosti traja 4 mesece.

Vir: skripta Veterinarski tehnik

 

PARITEV

Pred paritvijo moramo vedeti, s kom bomo parili, pregledati rodovnik in ugotovitev, kateri samček je najbolj primeren za določeno psičko, da bi vzrejali čimbolj zdravo pasmo. Samičko ob parjenju peljemo k samčku domov, ker je on v svojem domačem okolju najbolj sproščen. Po spolni predigri, pri kateri samček ovohava in liže spolovilo, psička pa ga z izmikanjem izziva, sledi zaskok in združitev. Vedno moramo paziti, da se eden ali drug ne poškodujeta, sploh če je samčku to prva takšna izkušnja. Ponavadi psičko objamemo spredaj okoli vratu in jo poizkušamo pomiriti tako, da je čimbolj sproščena. Ko se sparita in se samček obrne, primemo zadnje tačke tako samički kot samčku in jih držimo skupaj toliko časa, dokler se brez težav ne oddvojita.

Samčkove spolne celice so v rodilih samic sposobne oploditve nekaj dni, zato je smiseln ponovni zaskok čez dva do tri dni. Kolikokrat se pari, je stvar dogovora med obema lastnikoma. V primeru, da samička odkloni izbranega samčka, si lahko pomagamo z umetno oploditvijo – to je način, ko pripelješ oba na kliniko, tam vzamejo samčku spermo in oplodijo samičko. Oba lastnika imata pravico zahtevati določene teste o zdravstvenem stanju enega ali drugega psa. Po uspešni paritvi oba lastnika izpolnita in podpišeta obrazec »prijava paritve« katerega je treba poslati na KZS, kjer ga vnesejo v evidenco paritev.

 

PSIČKA V ČASU BREJOSTI

Brejost pri psičkah traja od 60 do 65 dni, odvisno, v katerem času jo parimo. Povprečje je 62 dni po zadnji paritvi. V prvih dneh po paritvi pazimo, da psička ni izpostavljena večjim fizičnim naporom in visokim temperaturam. To je pomembno zaradi plodov, da se dokončno ugnezdijo v materično sluznico. Če nismo sigurni, ali je paritev uspela, jo lahko peljemo k veterinarju, ki opravi ultrazvok. Zarodki se lahko vidijo že 21.dan, najbolj optimalen pa je 25. do 28.dan brejosti. Dobri poznavalci psičko lahko tudi otipajo preko trebušne stene. Možno je še ugotavljanje brejosti s pomočjo rentgenskega slikanja. Dobri pokazatelji, da je psička breja, so roza seski. Med brejostjo rabi psička več pozornosti, včasih se slabo počuti in lahko tudi bruha. Priporoča se več krajših sprehodov, še posebej v drugi polovici brejosti, saj ji povečana maternica pritiska na sečni mehur, zato pogosteje odvaja vodo, sploh če je večje število mladičkov. Prehrano ji spremenimo 14 dni pred kotitvijo in sicer jo začnemo hraniti s tisto vrsto hrane, ki jo bodo kasneje jedli tudi mladički, do takrat pa jo hranimo normalno, tako kot pred brejostjo.

 

PRIPRAVA NA KOTITEV

Da bi se izognili preveliki nervozi, naj bo en teden pred psičkinim rokom vse pripravljeno za prihod mladičkov.

Pripraviti moramo:

kotilnik, ki mora biti dovolj velik, da se psička lahko obrača v velikosti 155-160 cm x 100-110 cm x 80 cm. Na notranji strani 10 cm robu, kamor se mladički lahko zatečejo, da jih psička ne poškuduje
razkužilo, škarje, nit, jod, tehtnica, brisače, rjuhe, mleko v prahu, steklenička z dudo, plastično banjico, termofor, toplotno lučko, svinčnik, papir,…

Kotitveni prostor naj bo miren in primerno topel, brez prepiha. Psičko preselite v kotitveni prostor in ji omogočite popolni mir.

 

KOTENJE

Psička se začne pripravljati na kotenje približno dva dni pred rokom. Ponavadi psička dan pred kotenjem zavrača hrano. Nabreknejo ji mlečne žleze, poveča se sramnica, iz katere se ji začne pocejati prozorna sluz, začne s pogostejšim in globokim dihanjem in pripravlja ležišče za svoje potomce. Preverimo  ji temperaturo in če ta pade iz normalne na 37°c mora začeti s kotenjem v 24 urah. Večkrat jo peljemo ven, tako da ji ob izdatnem gibanju pomagamo, da pride do hitrejše kotitve, sploh če je to psičkino prvo leglo in še sama ne ve točno, kaj mora storiti. Zraven jo vseskozi spodbujamo in je ne puščamo dalj časa same.
Kotitev v pravem pomenu besede se prične z izstopanjem plodovnega mehurja, ki je napolnjen z rumenkasto sluzasto vsebino, ki razširi porodno pot in jo naredi drsno. Temu sledi še mehur, v katerem je plod. Mehurja in plodove iztiska maternica in trebušne mišice v obliki porodnih popadkov, kar se na zunaj vidi kot napenjanje trebuha. Z vsakim posameznim mladičem iztisnejo materični krči tudi njegovo posteljico, lahko pa kakšna ostane in jo psička izloči kasneje. Povsem normalno je, da te izločene posteljice psička poje, saj so za psičko zelo hranilne.

V najslabšem primeru lahko pride tudi do zapletov:

če psička še ni skotila po preteku 24 ur, ko ji je padla telesna temperatura na 37°c
če psička nima popadkov
če je med enim in drugim skotenim mladičkom preteklo več kot tri ure
če se mladiček zagozdi in je v porodnem kanalu
če ima nepravilno lego
če pride pri večjem številu mladičkov do psičkine prevelike utrujenosti

V teh primerih vam ne preostane drugega, kot da pokličete veterinarja, s katerim se je potrebno že prej dogovoriti, da je v pripravljenosti, če pride do kakršnihkoli zapletov ali pa vse skupaj odpeljete na kliniko, kjer prevzamejo psičko v nadaljnjo oskrbo.

 

SKRB ZA LEGLO IN PSIČKO

Med samim kotenjem imamo ponavadi dovolj časa, da se posvetimo mladičku. Takoj ko se skoti ga moramo nemudoma osvoboditi iz plodovnega mehurja, mu prerezati popkovino, očistiti sluz iz gobčka in nosu, ga osušiti ter zmasirati s toplo krpo. V glavnem opisano naredi psička, včasih pa potrebuje našo pomoč. V primeru, da mladiček iz popkovine krvavi, mu s sterilno nitko prevežemo popkovino, nato pa ga stehtamo. Takoj za tem ga položimo na seske, da začne čimpreje sesati, to mlezivo je izredno pomembno za dvig njegove odpornosti proti nalezljivim boleznim. Ko se mladiček nahrani, ga podržimo psički, da ga z lizanjem v spodnjem delu trebuha stimulira in tako poskrbi za redno odvajanje blata in vode. Zaradi lažje prepoznave opišemo njegove posebnosti in mu damo ime. Ko vse to naredimo, ga položimo v ogrevan prostor, da se psička pripravi na prihod naslednjega mladička. Vsak vzreditelj se sam odloči, na kakšen način bo skrbel za  mladičke, ali jih bo psička imela vseskozi zraven ali pa jih bo premeščal na posebno pripravljeno ležišče, da se psička v tem času, ko so nahranjeni, lahko odpočije. V začetku mladičke hranimo na dve uri in jih vsak dan tehtamo. Dnevni prirastek mora biti na začetku najmanj 50g, v bistvu pa morajo tedensko pridobivati od 900 do 1000g telesne teže.

V treh dneh oddamo obrazec »prijava legla« na KZS in obvestimo vzrejnega referenta, da pride na ogled legla.

 

HRANJENJE IN SKRB DO 10. TEDNA STAROSTI MLADIČEV

PRVI TEDEN

Prehrana: Na dve uri sesanje ali hranjenje z umetnim mlekom
Nega: Odstranitev volčjih krempeljcev, tehtanje, poskrbimo, da so mladički na toplem in suhem.

Prvi teden življenja nebogljenih pasjih mladičkov skoraj 24 ur na dan skrbi psička. Po porodu je še posebno močno izražen zaščitniški nagon pasje matere. Drugi psi in tujci lahko naletijo na agresijo, zato moramo spoštovati to naravno vedenje. Nikakor v tem obdobju ne smemo pozabiti na psičko, treba jo je opazovati, da se prepričamo ali se dobro počuti. Lahko se pojavijo težave, ki so posledica kotenja, sploh če porod ni potekal kot bi moral (npr. če je bil kakšen od mladičkov dalj časa v porodnem kanalu, ali se skotil mrtev,…), lahko pride do vnetja maternice. Merimo ji temperaturo, ki mora biti od 38.2 do 38.4°c. Pri temperaturi nad 39°c moramo nujno poklicati veterinarja. Podvojimo ji prehrano in spremljamo, ali ima redno prebavo in nikakor ne zelenkastega izcedka. Njeni seski morajo biti na otip mehki in voljni.

 

DRUGI TEDEN

Prehrana: Sesanje ali hranjenje z umetnim mlekom 10x na dan
Nega: 10. dan prvo razglistenje, tehtanje, striženje krempeljcev

Približno med 10. in 14. dnem se pri mladičkih, ki se skotijo slepi, odprejo veke. V njihovih očeh vidimo blago motnost. Njihove ušesne školjke se odprejo in ušesa se ohlapno nagnejo navzdol. V tej fazi se mladiček ne sme prestrašiti, zato ga ne izpostavljamo hrupu ali kričanju, da ne bi ko bi odrasel imel vedenjske motnje, prestrašenosti in živčnosti. Zelo pomembno vlogo ima čut za voh, ki je prisoten že od rojstva. Začne dvigovati glavico, plazenje preide v tresoče vstajanje, premikanje nog in repka in se trudijo obdržati na tačkah.

 

TRETJI TEDEN

Prehrana: Sesanje ali hranjenje z umetnim mlekom 6x na dan. Od 16.dneva naprej lizanje iz skodelice, v katero damo namočen briketek, mleto meso ali kašico.
Nega: Tehtanje, striženje krempeljcev je zelo pomembno, da mladički v svoji borbenosti po hrani ne poškodujejo psičkinih seskov.

Z razvojem čutil začnejo pasji mladički, ki so se do sedaj oglašali samo s cvilečimi toni, lajati in renčati. To novo oglašanje vneto vadijo tako, da se stopnja hrupa povečuje iz tedna v teden. S tremi tedni pasji mladički že dobro hodijo, razen pri poizkusu teka so še negotovi in padajo. Premestiti jih moramo v večji prostor. Psička še vedno čisti svoje mladičke. Tako se vede, dokler njen naraščaj ne preide na trdo hrano. Če vidimo, da sicer zdrav mladiček tehta manj kot ostali mladički v leglu, ga moramo kot prvega pristaviti k psički, da se dobro nasesa, težje in močnejše mladičke pa medtem časom pustimo, da pridejo na vrsto. Pričnejo jim izraščati zobki. Za kratek čas jih skupaj z psičko preselimo na vrt.

 

ČETRTI TEDEN

Prehrana: Sesanje ali hranjenje z umetnim mlekom ter hranjenje z namočenimi briketi, mleto meso ali kašica - 6x na dan.
Nega: Drugo razglistenje, tehtanje, striženje krempeljcev. V tem obdobju psička opušča čiščenje mladičkov, zato je potrebno toliko bolj temeljito skrbeti za čistočo.

Med hranjenjem ostanemo vedno v bližini in nadzorujemo, ali so vsi mladički pojedli svojo porcijo in tiste, ki so hitreje pojedli, odstranimo. Imeti morajo primerne igračke, da jih lahko grizejo, vlečejo in z njimi tekajo. Najrajši pa imajo nenavadne »igračke« kot so: jogurtov lonček, plastenka ali pa sami sešijemo vrečko iz trpežnega pliša, jeansa in napolnimo z ostankom blaga. V tem obdobju jih lahko puščamo že dalj časa zunaj, kjer se začnejo seznanjati z okolico in novimi vonji. Na klic vzreditelja se že odzovejo in pritečejo k njemu.

 

PETI TEDEN

Prehrana: Navajanje na trdo hrano, specialna hrana za mladiče velikih pasem, mešana hrana – navajanje na različne okuse.
Nega: Tehtanje, striženje krempeljcev, redno čiščenje bivalnih prostorov.

Za daljši čas jih dnevno preselimo na vrt, kjer neizmerno uživajo, se lovijo, divjajo, odkrivajo veliko novega, skratka prava avantura za njihove čute.

 

ŠESTI TEDEN

Prehrana: 4 obroki na dan (mešana hrana) in razni suhi priboljški za glodanje npr. suhi vampi, ribe, ….
Nega: Tretje razglistenje, tehtanje, redno čiščenje bivalnih prostorov.

Mladički že samostojno jedo in vse bolj razvijajo svojo osebnost. Do neke mere že samostojno pazijo na čistočo. Tako uporabljajo določen prostor, kjer je nepremočjiva podloga in tam opravljajo svojo potrebo. Raziskujejo širšo okolico, vlečejo predmete, prinašajo »plen« in se veselijo obiskovalcev. Ker imajo mladički že zobke, psičko med dojenjem grizejo, zato jih začne počasi odstavljati, mi pa ji temu primerno zmanjšujemo obroke.

 

SEDMI TEDEN

Prehrana: 4 obroki na dan (mešana hrana) in razni suhi priboljški za glodanje npr. suhi vampi, ribe, ….
Nega: Tehtanje 1x tedensko, krtačenje dlake in redno čiščenje bivalnih prostorov.

Ker obstajajo nevarna infekcijska obolenja, mora biti cepljen vsak pasji mladiček. V koktejlu prvega cepiva je cepivo proti pasji ohromelosti, hepatitisu, parvovirozi, parainfluenci, leptospirozi. Takšna vrsta cepljenja se potem ponovi pri 12. tednih in še cepljenje proti steklini.

Drugače pa se urijo v vseh možnih oblikah gibanja, premagujejo vse daljše razdalje, se med seboj mirijo v moči, kopljejo, valjajo v pesku, blatu,….
Še vedno tekajo za svojo mamo in jo hočejo sesati. V takšnem navalu jo suvajo s smrčki v seske. Včasih se zgodi, da psička del svoje nepredelane hrane izbljuva s tem pa jim hoče pokazati, da njen vir mleka usiha in si bodo morali sami poiskati hrano.

Od tega tedna dalje je priporočljivo, da jih večkrat obiščejo lastniki, da se z njimi igrajo, jih hranijo, kajti tako spoznavajo svojega lastnika in prehod v novi dom bo za mladička mnogo manj stresen.

 

OSMI DO DESETI TEDEN

Prehrana: 4 obroki na dan (mešana hrana) in razni suhi priboljški za glodanje npr. suhi vampi, ribe, ….
Nega: Tehtanje 1x tedensko, četrto razglistenje, krtačenje dlake in redno čiščenje bivalnih prostorov. Ponoven pregled legla, tetoviranje.

V tem obdobju psička vzgaja svoje mladičke, saj je te divje pobaline komaj še mogoče krotiti. Nekaj časa jim psička, dovoli da jo vlečejo, grizejo, hočejo sesati, ko pa ji je tega dovolj jim to tudi pokaže. Najprej bolj nežno in če se še ne umirijo, tudi na zelo strogi način mladiča potisne na tla in zraven tudi zarenči. Prav tako pa jih vzgaja tudi vzreditelj. Psi so živali, ki živijo v tropih. Potrebujejo ljubečo, vendar dosledno vzgojo. Že pasjemu mladičku mora biti od vsega začetka jasno, kdo je vodja tropa. Trda vzgoja pri mladičku in tudi kasneje, ko odraste, je prepovedana. Takšno ukrepanje bi zmotila zaupanje v nas in pes bi postal nezaupljiv.

 

NAJPOMEMBNEJŠE RAZVOJNE FAZE MLADIČKA

SOCIALIZACIJA: je sposobnost shajanja z drugimi živimi bitji in okolju primerno vedenje. Pri mladičkih traja socializacija od tretjega do šestnajstega tedna življenja. V tej razvojni fazi je pasji mladič še posebej dovzeten za vse novo in pripravljen na učenje. Če ima prvih šestnajst tednov dobre izkušnje z drugimi psi, živalmi in ljudmi ga to oblikuje in deluje pozitivno na kasnejše življenje.

 

TELESNI RAZVOJ: mladički lahko hitro tečejo in so iz dneva v dan hitrejši pri gibanju, zato potrebujejo zunaj in v hiši dovolj prostora za igro.

 

PRAVILNE IGRAČE: biti morajo čimbolj raznolike, neškodljive da jih lahko grizejo, nosijo naokrog, z dobro igračo spodbujamo inteligentnost in telesne sposobnosti.

 

ZAZNAVANJE Z ČUTILI: treba jim je zagotoviti okolje v katerem lahko trenirajo nove dražljaje

 

IGRA Z BRATI IN SESTRAMI: učijo se kako shajati z bratci in sestricami iz tega razloga jih pred devetim tednom ne smemo ločiti od njih.

 

VZGOJA: v zgodnji fazi razvoja mladička že lahko vzpodbujamo k želenemu vedenju in ga zato tudi nagradimo. To vzpodbuja k zaupanju in veselju do učenja.

Vir: Monika Wegler, Pasji mladički odkrivajo svet, 2006

 

POMEMBNA PRAVILA VZGOJE

MOTIVACIJA: če želite, na primer, da pride pasji mladič k vam ga privabljajte s prijazno, odprto telesno držo – s široko odprtimi rokami. Že medtem, ko prihaja k vam, ga morate dodatno motivirati, z veselim, vabečim glasom.

 

NAGRAJEVANJE: če je pasji mladič ubogal na določen ukaz, ga nagradite z božanjem in prijaznimi besedami. Poslastice so lahko na začetku dodatna vzpodbuda, vendar mu jih ne smete vedno dajati.

 

SOCIOPOZITIVNA OKREPITEV: če vas pasji mladič kaže sam od sebe pozitivno vedenje, ga pohvalite. To je lahko primer, ko pridno leži na mestu ali sam od sebe sed  vam. Tako bo pasji mladič določeno vedenje razumel kot zaželeno.

 

SOCIONEGATIVNA OKREPITEV: če potolažite pasjega mladiča, ko ga je strah okrepite njegovo prestrašeno vedenje. Če cvili ali se stiska k vam in mu namenite svojo pozornost, prav tako dosežete okrepitev takšnega vedenja.

 

IGNORIRANJE: nezaželeno vedenje morate ignorirati in mu odtegniti svojo pozornost. Če svoje vedenje popravi v zaželeno ga za to nagradite.

 

OŠTEVANJE: v eni do dveh sekundah po napačnem vedenju morate psička ošteti, sicer ne razume več povezave. Ukaza dovolj ali ne morata zveneti strogo karajoče. Nadiranje in udarci so prepovedani.

Vir: Monika Wegler, Pasji mladički odkrivajo svet, 2006

 

ODDAJA MLADIČKA

Vsak dober vzreditelj natančno ve v kakšnih pogojih bo živel njihov mladiček. Veliko sprašuje in hoče vedeti vse ter bodočemu lastniku zastavlja veliko vprašanj, hkrati pa je zelo pripravljen odgovarjati na njihova vprašanja. Dober vzreditelj z svojimi mladiči diha 24 ur na dan vseh 10 tednov zato se še toliko težje loči od njih. Ve pa, da bo spremljal njihovo življenje naprej in to tudi pove bodočim lastnikom. Predno mladiček odide mu pripravimo popotnico za prve dni v novem domu.

 

 
.::PILBPP © 2009::.