Standard v sliki
TELESNO SORAZMERJE:
Plečna višina: Samci – 64-70cm – idealna višina: 66-68cm
Samice – 58-66cm – idealna višina: 60-63cm
Bernski planšarski pes je močan in skladen. So inteligentni, močni in dovolj spretni za vleko vozičkov in pašo domačih živali, za kar so bili nekdaj uporabljeni v planinskih pokrajinah Berna. Samci so močni, samice pa izgledajo ženstveno, kar pomeni da se razlika med spoloma opazi.
Čvrste in močne kosti so zelo pomembne, telo pa mora biti polno.
Vrat mora biti močan in srednje dolžine. Hrbtna linija mora biti ravna od vrata pa vse do konca hrbta. Prsi so globoka in prostrana z dobro izraženimi rebri. Področje prsi mora segati do komolca. Hrbet je širok in čvrst. Ledje je močno. Rep je košat. Ko pes ni pozoren, mora rep nositi spuščen ob telesu. Dvignjen rep je dovoljen, ko je pes pozoren, teče ali hodi, vendar mora biti rep dvignjen in poravnan z linijo hrbta, ali pa tik nad njo. Zavit rep, ki sega čez hrbtno linijo oziroma je nošen previsoko je napaka. Kosti v repu bi morale delovati ravno in segati najmanj do skočnega sklepa. Nakodrana dlaka na repu je napaka.
Čeprav delujejo kvadratasti, so bernski planšarski psi rahlo daljši v dolžino, kot v višino.
Telesna dolžina se meri od točke na ramenih proti zadnjici.
Telesna višina pa se meri od pleč do tal.
Na zgornji sliki je prikazano pravilno telesno sorazmerje, lepo se vidi, da je oddaljenost med plečno višino in komolcem, enaka oddaljenosti med komolcem in tlemi.
Idealno razmerje plečne višine in dolžina telesa (merjeno od ramena do konca telesa brez repa), je 9:10. Bolje je, da je pes kompakten, kot pa podolgovat.
Idealno razmerje med plečno višino in globino prsnega koša je 2:1.
SPREDNJE NOGE:
Ramena morajo biti močna, zmerno spuščena nazaj, mišičasta in dobro povezana z nogami. Komolci morajo biti dobro postavljeni pod ramena. Noge morajo biti močne, ko jih gledamo od spredaj morajo biti ravne, paralelne in dovolj narazen. Nadlakti morajo biti dolge in nameščene rahlo poševno. Podlakti morajo biti močne in ravne. Šape so okrogle in kompaktne z dobro združenimi in upognjenimi prsti. Ne smejo biti obrnjene niti navznoter niti navzven.
PRAVILNO GIBANJE SPREDNJIH NOG:
NEPRAVILNO GIBANJE SPREDNJIH NOG:
ZADNJE NOGE:
Zadnje noge gledano od zadaj, morajo biti ravne in paralelne in ne smejo biti preblizu. Zgornji del stegen mora biti širok, močan in mišičast. Spodnji pa dolg in rahlo poševno nastavljen. Zadnje šape morajo imeti rahlo manj upognjene prste, kot sprednje in ne smejo biti obrnjene niti navznoter niti navzven. Peti prst se odstranjuje, razen v državah, kjer je to prepovedano.
Noge se pri okrepljeni hitrosti, pomikajo proti središču linije.
GIBANJE ZADNJIH NOG:
HOJA GLEDANA S STRANI - gibanje:
Naravna hoja bernskega planšarskega psa je počasen kas. Vendar ob njegovi sposobnosti za vleko, je gibčen – agilen in sposoben dosegati tudi dobre hitrosti.
Giblje se samozavestno in uravnoteženo v vseh kotih. Prekriva velik prostor. Svobodno gibanje ima dober doseg spredaj, z dobrim sledenjem zadnjih nog. V teku se giblje po ravni liniji.
Hrbtni del je raven. Šape se premikajo blizu tal. Pri gibanju ni nobenega izgubljenega delovanja.
ZGRADBA TELESA in SORAZMERJA:
Obris psa, ki ga vidimo na sliki, je povezan s strukturo in kondicijo psa. Bernski planšarji imajo velik kožuh, ki v večini primerov zamaskirajo realno strukturo psa. Dolga dlaka bo velikokrat prikazala napačno strukturo psa in bo dala optično dobro oziroma boljšo strukturo, kot v resnici je, slabo grajenemu psu. Prav tako pa lahko pes, ki ima dobro strukturo, zaradi dlake daje vtis slabe zgradbe telesa. Psi z bujno dlako, so večkrat po krivici ocenjeni, da so predebeli, v resnici pa imajo odlično težo in so v dobri kondiciji.
Ročni pregled psa in opazovanje psa v gibanju, daje boljši in bolj realni prikaz dejanske zgradbe psa.
Način zgradbe psa – struktura, dolžina hrbta, dolžina nog, okotenost sprednjih in zadnjih gibal, vpliva na gibanje psa.
Pravilno sorazmerje in okotenost psa, omogoča pravilno učinkovitost, gibčnost in moč psa, ko se giblje. Dolge noge združene s kratkim hrbtom in dolg hrbet združen s kratkimi nogami, so nepravilna sorazmerja, ki se pojavljajo pri nekaterih bernijih. Te strukture vplivajo na trdnost in trpežnost psov, ki predstavljajo ta sorazmerja.
Standard narekuje, da je bernski planšar širok in uravnotežen pes, ki ima globoke prsi in ravno hrbtno linijo. Ramena so rahlo potisnjena nazaj, ravno postavljena, mišičasta in nikoli krhka.
Oba psa na sliki predstavljata dobro sorazmerje in dobro okotenost.
Prvi pes ima malo boljšo okotenost sprednjih in zadnjih gibal.
Pomembno je opomniti, da se bernski planšarji velikokrat razlikujejo v velikosti, vendar je pomembno, da imajo dobro strukturo in skladnost.
PRIMERI NAPAČNE ZGRADBE TELESA BERNSKEGA PLANŠARJA:
NOŠENJE REPA:
GLAVA:
Glava mora biti močna in skladna s telesom, ne sme biti preveč masivna. Lobanja je na vrhu ploska in široka, z rahlo brazdo in dobro izpostavljenim, vendar ne pretirano označenim stopom (čelnik). Gobec je močen in raven. Smrček je vedno črne barve. Ustnice so postavljene blizu in črne barve.
Psi na spodnjih slikah prikazujejo tipe razlikovanj med glavami bernskih planšarjev.
Prikazane so glave s spuščenimi in dvignjenimi ušesi. Ene izmed glav so bolj zaželene, druge manj.
Izraz vsakega bernija na spodnjih slikah, pa prikazuje tisto značilno lastnost bernskega planšarja in to je njihova krasna osebnost in karakter, ki resnično sijeta in se izražata skozi obrazno mimiko in skozi nežne oči.
OČI:
Oči so temne barve, mandeljnaste oblike, z blizu nameščenima očesnima vekama.
Oči niso postavljene niti preblizu, niti predaleč.
Entropium (noter obrnjene veke) in ektropium (ven obrnjene veke) so hude očesne napake.
Entropium lahko povzroči razdraženost zaradi samih vek ali pa zaradi praskanja trepalnic po očesu. Kirurški poseg je potreben v primeru, ko stanje povzroča psu nelagodje ali pa je zaradi napake okrnjen vid psa.
Ektropium lahko povzroči razdraženost očesa in tkiva ob očesu, zaradi povešene oblike vek, saj take veke sprejemajo vase veliko prašnih in ostalih drobcev iz okolice. Oči so vlažne in če se v njih nabirajo razni tujki, kot so pelod in prah, lahko te hitro postanejo idealno gojišče, za bakterije in okužbe. Kirurški poseg je potreben, glede na resnost obolenja.
Oči pri mladičkih, mlajših od štirih mesecev, imajo lahko lešnikov ali modrikast odtenek.
Poučeni opazovalec lahko ugotovi, ali bo imel mladiček modre oči, med dobo 3. in 4. tednov.
Standard narekuje, da je eno modro oko, oziroma da sta oba modra očesa, izključujoča napaka, vendar modre oči ne vplivajo na kakovost vida psa. Modre oči se podedujejo.
Prav tako niso zaželene okrogle oči.
UHLJI:
Ušesa so srednje velikosti, nasajena visoko, trikotne oblike z rahlo zaobljenimi konicami. Ko pes miruje, jih nosi bližje glavi. Ko je pes v pozoren, pomakne daljši del uhlja naprej, medtem ko bližji del ostaja ob glavi. Vrh uhljev je v liniji vrha lobanje.
Uhlji mladička, lahko izgledajo precej veliki v obdobju odraščanja in v dobi, ko glava še raste in zadnji del lobanje še ne pridobi polne širine.
ZOBJE:
Zobje so oblikovane v popoln škarjast ugriz. Predgrizavost ali podgrizavost je huda napaka. Rast zob je popolna. Kleščast ugriz je dovoljen.
(Vir: knjiga Vaš pes – David Taylor)
DLAKA:
Dlaka je gosta, razmeroma dolga, rahlo valovita ali ravna. Ima bleščeč naravni sijaj. Preveč valovita ali nakodrana dlaka je nezaželena. Bernski planšarski pes je predstavljen tak kot je - naraven, zato striženje dlake ni potrebno.
Bernski planšarji imajo dvojno dlako. Prvotno so bili namenjeni delu v goratih predelih Švice, dlaka pa jih je ščitila pred mrazom in snegom.
Glavna barva dlake je črna in vpija toploto sonca, zato se bo večina bernijev raje odpravila počivat v senco, tudi v hladnejših dneh.
Dlaka se razlikuje od posameznega psa. Izgled dlake je odvisen od starosti, prehrane, okolice, kjer pes prebiva in zdravja. Nekateri posamezniki imajo izrazito dolgo in gosto dlako, medtem ko imajo nekateri bolj športno krajšo in bolj odprto dlako. Pri nekaterih psih je dlaka bolj svilnata, pri drugih bolj valovita.
Pravilne bernske dlake, se blato in ostala umazanija, nebi smela prijemati.
Izrazito skodrana dlaka ali dlaka brez sijaja, je nezaželena.
Dlaka mladička je mehka. Ponavadi se med 4. in 8. mesecem starosti dlaka zamenja in postane bolj svilnata in se spreminja v dlako odraslega psa. Pri nekaterih primerih je dlaka v času odraščanja nakodrana, kar pa se lahko spremeni in sčasoma kodri niso več tako intenzivni, ampak je valovitost manjša. Spet pri drugih, dlaka ostane nakodrana.
Treba je vedeti, da je nega dlake pri bernskem planšarju zelo pomembna in mora biti redna.
Bernska dlaka ni zasnovana tako, da bi bila samo na psu, ampak se bo hitro znašla tudi po stanovanju, zato je treba vzeti v obzir tudi to, da če nameravate imeti to čudovito pasmo, bo na dnevnem redu tudi sesanje stanovanja.
Lastniki bernijev prakticirajo tudi občasno striženje odvečne dlake na tačkah ali na ušesih, da se ohranja lepa oblika tačk in glave.
Primer preveč valovite dlake (nakodranost)
OZNAKE NA OBRAZU – GLAVI:
Zaželeno je, da so oznake simetrične. Rjavi ožigi morajo biti nad obema očesoma in na licih, kjer morajo segati najmanj do ustnih kotov. Prisotna mora biti tudi belina, ki pa ne sme segati čez kotičke ust.
Obrazne oznake lahko odstopajo od standarda.
Že od nekdaj je med vzreditelji in lastniki diskusija o oznakah na glavi, ali je bolje, da ima pes več beline ali manj, seveda v mejah standarda.
Ni pravila ali je bolje, da je prisotne več beline ali manj, tako da se mora vsak posameznik odločiti zase, kaj mu je bolj všeč.
Modro oko ali modra očesa, se pogosto pojavlja pri psih, ki so bolj belo obarvani, vendar se lahko zgodi tudi, da ima povsem normalno obarvan pes eno ali oba modra očesa.
BARVE IN OZNAKE:
Standard opisuje bernskega planšarja, kot tribarvnega psa. Glavna barva plašča je črna. Oznake so v rjavi in v beli barvi. Pri oznakah je zaželena simetrija.
Rjave oznake morajo biti prisotne nad obema očesoma, na obeh licih, kjer segajo najmanj do kotičkov ustnic, na obeh straneh prsi, na vseh štirih tačkah in pod repom.
Bele oznake oziroma belina, mora biti prisotna na glavi, kjer simetrično poteka po sredini glave in čez gobček, ne sme pa segati čez kotičke ustnic. Bela oznaka na prsih, je ponavadi v obliki narobe obrnjenega križa. Prav tako je zaželena bela konica repa in bele vse štiri tačke, vendar na tačkah belina ne sme segati previsoko – škorenj.
Bele noge ali bel ovratnik so huda napaka.
Plašč je lahko samo črne barve, kakršna koli druga barva je izključujoča napaka.
Odrediti idealno obarvanje bernskega planšarja, je praktično nemogoče, vse se ocenjuje in gleda znotraj meja standarda.
NAPAKE:
Kakršnakoli odstopanja, od predhodno navedenih točk, se smatra kot napaka. Pomembnost napake, pa se ocenjuje v skladu s stopnjo napake.
- negotovo obnašanje
- fina-drobna zgradba kosti
- nepravilen ugriz
- katerikoli manjkajoči zob, razen 2 PM1; M3 niso vzeti v obzir
- dlaka: izrazito nakodrana dlaka
IZKLJUČUJOČE NAPAKE:
- agresivnost, razburjenost ali izrazita plahost
- razklan smrček
- entropium ali ektropium (noter ali ven zavihane spodnje veke)
- en ali dva modro obarvana očesa
- zavit rep ali rep v obliki prstana
- kratka dlaka, dvojen plašč
- prisotnost drugih barv, poleg treh navedenih
- druga glavna barva namesto črne
Pes, ki jasno nakazuje telesne ali vedenjske nepravilnosti mora biti diskvalificiran.
N.B.: samci morajo imeti dva normalno razvita moda, popolnoma spuščena v skrotum – modnik.
Izdelano in prevedeno po:
All Illustrated Commentary on the Bernese Mountain Dog Breed Standard
(http://www.bmdcsew.org)
