|
|||||||||||||||||||||
![]() |
Agility Agility je pasji šport, pri katerem pes in vodnik skupaj premagujeta ovire. Agility je vedno bolj popularen, z njim se ukvarja tudi nekaj vodnikov bernskih planšarjev. Bernski planšar ni pasma, ki bi že v osnovi bila primerna za agility niti ni to pasma, s katero bi lahko posegali po najvišjih mestih na tekmovanjih, se pa z zdravim berncem in berncem, ki rad teče, brez problema lahko trenira tudi agility.
Vsi psi so na tekmovanjih razdeljeni v tri razrede glede na plečno višino psa (S, M, L). Naši bernci seveda spadajo v kategorijo large. Glede na znanje pa se delijo še na A1, A2 in A3. Seveda bomo začeli v kategoriji A1, če pa nam bo uspelo zadostiti pogojem, pa bomo prešli v višje razrede. Poznamo dva teka: agility in jumping. Jumping se od agilityja razlikuje po tem, da ni sestavljen iz ovir, ki vsebujejo cone. Pri obeh tekih je najbolj pomembno, da vodnik in pes progo pretečeta s čim manjšim številom kazenskih točk (najbolje 0) v okviru standardnega časa. Le če imata dva psa enako število kazenskih točk, se upošteva pri razvrstitvi tudi čas.
Poznamo veliko različnih ovir: skoki, tunel, ohlapni tunel, daljinski skok, guma, miza, palisada,
most, gugalnica, zid, slalom.
S treningom agilityja lahko začnemo že kmalu, vendar pa morajo biti ovire zmeraj prilagojene
starosti psa. Psa motiviramo s hrano oz. igračo. Velikokrat se zgodi, da se kuža kakšne ovire
boji, recimo gugalnice ali mostu.
V takem primeru je potrebno kužka počasi pripraviti do tega, da bo popolnoma zaupal oviram. Z
veliko vztrajnosti in truda bo kuža z veseljem premagoval ovire, kmalu pa se bo navadil tudi
dobro poslušati naša navodila, kam naj se obrne in katero oviro naj
preskoči.
Sama treniram agility z obema mojima berncema. Atos je že od
Slike - vir: http://www.agility-slo.net/ |
||||||||||||||||||||
| .::PILBPP © 2009::. | |||||||||||||||||||||